Skip Ribbon Commands
Skip to main content
Navigate Up
Sign In

Dobrodošli na Eurojustovi spletni strani

​Na tej strani najdete splošno predstavitev Eurojust-a ter povezave do vseh razpoložljivih dokumentov v slovenščini. Če želite podrobnejše informacije, prosimo obiščite spletno stran v angleškem jeziku ali kontaktirajte Eurojust.

Eurojust je bil ustanovljen s Sklepom Sveta 2002/187/JHA, spremenjenim s Sklepom Sveta 2009/426/JHA z dne 16. decembra 2008.

Eurojustova naloga je izboljšati učinkovitost nacionalnih organov, pristojnih za preiskavo in kazenski pregon, pri obravnavi težjih oblik čezmejnega in organiziranega kriminala ter zagotoviti hitro in učinkovito sodno obravnavo storilcev kaznivih dejanj. Eurojust se želi na področju pravosodja uveljaviti kot glavni akter in strokovni center za učinkovit boj proti organiziranemu čezmejnemu kriminalu v Evropski uniji.

Eurojust je bil ustanovljen leta 2002. Njegovo osnovno poslanstvo je spodbujati in okrepiti koordinacijo in sodelovanje med nacionalnimi organi v boju proti težjim oblikam čezmejnega kriminala, zadevajoč države članice Evropske unije.

Vsaka od 27 držav članic imenuje nacionalnega predstavnika, ki deluje v Eurojustu v Haagu. Predstavniki držav članic so izkušeni tožilci, sodniki ali policijski funkcionarji z enakovrednimi pooblastili.

Eurojustove naloge izvajajo z medsebojnim sodelovanjem pri koordinaciji dela nacionalnih organov v vseh fazah preiskav in kazenskega pregona. Prav tako rešujejo vprašanja in praktične probleme, ki nastanejo zaradi razlik med pravnimi sistemi držav članic.

Nacionalnim predstavnikom pri njihovem delu pomagajo namestniki, pomočniki in začasno dodeljeni nacionalni strokovnjaki. Če je Eurojust sklenil sporazum o sodelovanju s tretjo državo, lahko na sedežu  Eurojusta deluje tožilec ali sodnik za zvezo iz te tretje države. Trenutno so Eurojustu dodeljeni tožilci za zvezo iz Hrvaške, Norveške in Združenih držav Amerike. Nova zakonodaja Evropske unije omogoča tudi, da Eurojust imenuje sodnike ali tožilce za zvezo v tretjih državah.

Poleg tega gosti Eurojust sekretariate Evropske pravosodne mreže, Mreže kontaktnih oseb v zvezi z osebami, odgovornimi za genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva, ter Mreže za skupne preiskovalne skupine.

Eurojust ima skoraj 200 zaposlenih, ki se hitro odzivajo na zaprosila za pomoč, posredovana s strani nacionalnih organov in drugih organov Evropske unije.

DEJAVNOST EUROJUSTA

Eurojust obravnava približno 1400 primerov letno. Prav tako letno organizira približno 140 koordinacijskih srečanj. Teh srečanj se udeležujejo nacionalni pravosodni in preiskovalni organi ter organi kazenskega pregona iz držav članic in po potrebi tudi iz tretjih držav. Udeleženci srečanj rešujejo vprašanja v zvezi z obravnavanimi primeri ter načrtujejo operativne ukrepe, kot so sočasne aretacije in hišne preiskave. 

Koordinacijska srečanja so osredotočena na posebne primere kaznivih dejanj, ki jih je Svet Evropske unije opredelil kot prednostna področja: terorizem, nedovoljena trgovina z mamili, trgovina z ljudmi, goljufije, korupcija, spletni kriminal, pranje denarja in druge dejavnosti, ki so povezane s prisotnostjo organiziranih kriminalnih združb v gospodarstvu.

Eurojust ima številne ključne vloge in pooblastila, ki so navedena v Sklepu o Eurojustu. Na primer odgovarja na zaprosila za pomoč, izdana s strani pristojnih nacionalnih organov držav članic. Eurojust pa lahko tudi zaprosi državo članico, da izvede preiskavo ali kazenski pregon določenih dejanj.

Eurojust prav tako pomaga pri reševanju sporov o pristojnosti v primerih, ko lahko več kot ena država članica izvaja preiskavo ali kazenski pregon določenega primera. Eurojust omogoča izvršitev mednarodnih instrumentov pravosodnega sodelovanja, kot je Evropski nalog za prijetje in predajo. Zagotavlja finančna sredstva za ustanovitev in operativne potrebe skupnih preiskovalnih skupin.

EUROJUSTOVI PARTNERJI

Dejavnost Eurojusta temelji na tesnem sodelovanju z njegovimi partnerji. Ti partnerji so nacionalni organi in organi Evropske unije kot so Evropska pravosodna mreža, Europol, OLAF (v primeru kaznivih dejanj, ki vplivajo na finančne interese Evropske unije), Frontex, Sitcen, CEPOL in Evropska mreža za pravosodno usposabljanje ter seveda  vsi drugi organi, ki so pristojni na podlagi določil, sprejetih v okviru  meddržavnih pogodb.

Prizadevamo si zagotoviti razvoj partnerstva v boju proti čezmejnemu kriminalu (pomemben del tega partnerstva je izmenjava informacij med pristojnimi organi) zaradi omogočanja čim boljše koordinacije in sodelovanja pri zagotavljanju svobode, varnosti in pravic za vse državljane Evropske unije.

DOKUMENTI

Eurojustovo letno poročilo

Pravni okvir

Skupni nadzorni organ